Zgodovina OHK FF
Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete (OHK FF) je bila ustanovljena 3. aprila 1996, ko se je formalno, ne pa tudi prostorsko združilo osemnajst knjižnic dvajsetih oddelkov na Filozofski fakulteti. Je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji – večje so le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica.
Prve knjižnice so na Filozofski fakulteti nastale že ob njeni ustanovitvi leta 1919: knjižnica Seminarja za teoretično filozofijo, knjižnica Pedagoškega seminarja, knjižnica Seminarja za slovansko filologijo in knjižnica Romanističnega seminarja. Leta 1920 so se jim pridružile knjižnica Historičnega seminarja, knjižnica Umetnostnozgodovinskega seminarja, priročna knjižnica Germanističnega seminarja in knjižnica Klasičnega seminarja. Leta 1921 sta bili ustanovljeni knjižnica Lingvističnega seminarja in knjižnica Geografskega inštituta, leta 1923 knjižnica Arheološkega seminarja, leta 1927 knjižnica Seminarja za primerjalno zgodovino književnosti, leta 1940 pa knjižnica Seminarja za etnologijo. Druge knjižnice so skupaj s seminarji oz. oddelki nastale v obdobju po drugi svetovni vojni: knjižnica Oddelka za psihologijo leta 1950, knjižnica Oddelka za sociologijo leta 1960, knjižnica Oddelka za muzikologijo leta 1962, knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo leta 1987, knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije leta 1995 in knjižnica Oddelka za prevajanje in
tolmačenje leta 1997.
Seminarske knjižnice so v obdobju pred drugo svetovno vojno delovale v prostorih Filozofske fakultete v glavni stavbi Univerze na Kongresnem trgu. Sprva so bile to le priročne knjižnice, namenjene profesorjem za pripravo predavanj in izvajanje seminarjev, medtem ko naj bi za potrebe študentov skrbela predvsem univerzitetna knjižnica. Naloge univerzitetne knjižnice je ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani opravljala Študijska knjižnica za Kranjsko. V 30. letih se je začela gradnja povsem nove univerzitetne knjižnične stavbe na Turjaški ulici po načrtih Jožeta Plečnika. Ko je bila spomladi leta 1941 dokončana, so zaradi nevarnosti, da bi se vanjo vselila italijanska vojaška oblast, tja preselili Filozofsko fakulteto z večino njenih seminarjev in knjižnic. Večje knjižnice, kot so bile knjižnice seminarja za slavistiko, za zgodovino in za umetnostno zgodovino, so dobile svoje prostore, knjižnice drugih seminarjev pa so bile nameščene v profesorske kabinete.
Januarja 1944 je na stavbo univerzitetne knjižnice padlo nemško letalo in skoraj povsem uničilo štiri seminarske knjižnice: za klasično filologijo, za primerjalno jezikoslovje, za germansko filologijo in za romanistiko. Zgorelo je okrog 15.000 enot gradiva teh knjižnic, pa tudi okoli 55.000 enot gradiva univerzitetne knjižnice. Kasneje so fonde skušali obnoviti, vendar precejšnjega dela izgubljenega gradiva ni bilo več
mogoče nadomestiti.
Spomladi leta 1961 so se vsi seminarji in inštituti s svojimi knjižnicami preselili v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti in se preimenovali v oddelke. Takrat sta bila na novo ustanovljena Oddelek za sociologijo in Oddelek za muzikologijo. V novi stavbi so tudi manjše knjižnice pridobile lastne prostore, lahko so opravljale vse svoje naloge in niso bile več samo profesorjem namenjene zbirke v kabinetih. Na nekaterih oddelkih so seminarske sobe uporabljali študenti kot čitalnice. Pozneje so nekatere knjižnice pridobile še dodatne prostore in s tem več čitalniških mest, prosti pristop do vsega gradiva pa je jeseni leta 1993 omogočila le knjižnica Oddelka za umetnostno zgodovino.
Leta 1982 je bil zasnovan hispanistični del romanistične knjižnice, ki je najprej zamenjal dve lokaciji v petem nadstropju, septembra 2002 pa se je preselil v prizidek fakultete. Istočasno sta tam dobili prostore tudi knjižnica Oddelka za azijske študije ter knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, poleti 2008 pa knjižnica Oddelka za psihologijo. Knjižnica Oddelka za arheologijo je bila leta 1991 skupaj z oddelkom preseljena iz fakultetne stavbe na Aškerčevi cesti v obnovljene prostore na Zavetiški ulici 5, naslednje leto se je prav tako tja preselila knjižnica Oddelka za etnologijo. Boljši prostorski pogoji so jima omogočili več čitalniških mest, arheološki knjižnici pa tudi postavitev celotnega gradiva v prosti pristop. Ob ustanovitvi Oddelka za prevajanje in tolmačenje leta 1997 je v najetih prostorih na Borštnikovem trgu nastala tudi nova oddelčna knjižnica, ki pa se je ob selitvi oddelka v stavbo Filozofske fakultete marca 2006 združila s knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko.
V študijskem letu 1983/1984 so na Filozofski fakulteti načrtovali ureditev velike skupne čitalnice s priročno zbirko in centralnim katalogom v petem nadstropju. Ideja se je delno uresničila šele v študijskem letu 1993/1994, ko je bila predavalnica v kleti preurejena v čitalnico, vendar brez referenčne zbirke.
Knjižnične zbirke so hitro naraščale in v nekaterih knjižnicah se je že sredi osemdesetih let pojavljala prostorska stiska, ki so jo reševali s postavitvijo lesenih omar na hodnikih. Leta 2007 je bilo zaradi namestitve prezračevalnih in klimatskih naprav zgornje dele teh omar potrebno odstraniti, zato se je 50.000 enot gradiva iz vseh oddelčnih knjižnic preselilo v začasen knjižni depo na Karlovški ulici 19.
Računalniško obdelavo gradiva so knjižnice Filozofske fakultete začele uvajati v osemdesetih letih. Leta 1993 so se vključile v sistem COBISS, najprej na področju katalogizacije gradiva, kasneje tudi izposoje, vodenja bibliografij raziskovalcev in medknjižnične izposoje.
V letih od ustanovitve Filozofske fakultete do danes so iz priročnih zbirk v profesorskih kabinetih zrasle in se razvile velike specializirane knjižnice. Številne med njimi pokrivajo svoja strokovna področja bolje kot katerakoli druga knjižnica v Sloveniji.
Doc. dr. Milan Lovenjak
