Odprti dostop v humanistiki
(click here for english version of the page)
Glede na Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020, bodo raziskovalci in (akademski) založniki čez dve leti dolžni vse svoje publikacije, članke in raziskovalne podatke, ki so nastali iz nacionalno financiranih raziskav, objaviti v obliki odprtega dostopa. Se raziskovalci, založniki in institucije, ki so odvisni od javnih razpisov ARRS (npr. za izdajo znanstvenih revij in monografij) na to pripravljeni? Ali v Sloveniji obstaja infrastruktura, ki bi založnikom in raziskovalcem omogočala objavo svojih del v obliki odprtega dostopa? Kdo bo kril stroške, ki so povezani z objavo odprto dostopnih publikacij? Kakšne so prednosti odprtega dostopa in kako se z izzivi odprtega dostopa soočajo v tujini?
ORGANIZATORJA: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, in Univerza v Ljubljani kot partner projekta OpenAIRE o evropski infrastrukturi odprtega dostopa do rezultatov raziskav.
DATUM: 22. maj 2018 od 11.00 do 14.30
KRAJ: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana. Predavalnica št. 2 (pritličje Filozofske fakultete). Zagotovljen bo tudi prenos dogodka v živo preko spleta (povezava je na dnu te spletne strani).
PRIJAVA: brezplačna prijava preko spletne strani https://www.1ka.si/a/168985
JEZIK: Gostje iz tujine bodo predavali v angleškem jeziku. Moderator bo sodelujoče predstavil v slovenskem jeziku. Okrogla miza bo potekala v angleščini (brez prevoda v slovenščino).
CILJNA PUBLIKA: raziskovalci s področja humanističnih ved, slovenski založniki recenziranih znanstvenih revij in monografij, nacionalne kontaktne točke.
Simpozija se bodo udeležili predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, pa tudi predstavniki Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki financira izdajanje domačih znanstvenih publikacij.
SPLETNA STRAN: /knjige/Znanstvena_zalozba_FF/Odprti_dostop_v_humanistiki
KONTAKT: dr. Matevž Rudolf (znanstvena.zalozba@ff.uni-lj.si, +386 1241 11 81)
KONTAKT ZA TUJE PREDAVATELJE: dr. Mojca Kotar (mojca.kotar@uni-lj.si, +386 1 2418 679)
PROGRAM:
|
Ura |
Trajanje |
Ime, priimek, organizacija |
Tema/naslov predavanja |
|
11.00 |
|
dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani |
Pozdravni nagovor |
|
11.00–12.30 Moderira: prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani |
30 min. |
dr. Ernesto Priego, City University of London |
Odprto dostopne monografije v humanistiki / Odprta humanistična knjižnica |
|
30 min. |
g. Pierre Mounier, OPERAS in HIRMEOS |
Evropska e-infrastruktura za odprto dostopne publikacije v družboslovju in humanistiki |
|
|
30 min. |
g. Martin Donnelly, Digital Curation Centre in projekt FOSTER, University of Edinburgh |
Raziskovalni podatki in "odprtost" v humanistiki |
|
|
12.30–13.00 |
30 min. |
Odmor za kavo |
|
|
|
|||
|
13.00–14.30 Moderira: dr. Damjan Popič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani |
10 min. |
dr. Matevž Rudolf in mag. Eva Vrbnjak, Znanstvena založba Filozofske fakultete |
Slovenski primer dobre prakse na področju odprtega dostopa v humanistiki (Open Journal System, Open Monograph Press) |
| 10 min. |
doc. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta UL in CLARIN |
CLARIN in odprti podatki v humanistiki |
|
|
10 min. |
mag. Irena Vipavc Brvar in dr. Sonja Bezjak, Arhiv družboslovnih podatkov |
Arhiv družboslovnih podatkov: primer 20 letne prakse na področju dostopa do raziskovalnih podatkov |
|
|
60 min. |
|
Okrogla miza: Kako vzpostaviti odprti dostop v slovenskem akademskem založništvu in raziskovalnem delu? |
|
O SODELUJOČIH:
- Dr. Ernesto Priego, City University of London: Dr. Ernesto Priego je doktoriral iz informacijskih študij na University College London in kot raziskovalec sodeluje s tamkajšnjim Centrom za digitalno humanistiko. Je soustanovitelj in odgovorni urednik spletnega časopisa The Comics Grid Journal of Comics Scholarship, pionirskega projekta, ki omogoča takojšnji odprti dostop do svojih vsebin. Dr. Priego je član različnih mednarodnih akademskih odborov za digitalno humanistiko, njegovi raziskovalni interesi segajo na področje stripov, digitalne humanistike, odprtega dostopa, spletnega novinarstva, družbenih medijev, altmetrike, raziskovanja podatkov in znanstvene komunikacije.
- G. Pierre Mounier, projekta OPERAS in HIRMEOS: Pierre Mounier je raziskovalec na pariški School of Advanced Studies in the Social Sciences, kjer se raziskovalno posveča predvsem digitalnemu založništvu v humanistiki in družbenih vedah. Je namestnik direktorja platforme za elektronske vire OpenEdition in koordinator projekta OPERAS, raziskovalnega infrastrukturnega projekta za javno dostopno in transparentno komunikacijo v znanosti, katerega cilj je uvesti načelo Odprte znanosti in zagotoviti učinkovito razširjanje ter globalni dostop do rezultatov raziskav v družboslovju in humanistiki.
- G. Martin Donnelly, Digital Curation Centre in projekt FOSTER, University of Edinburgh: Martin Donnelly je sodelavec pri The Digital Curation Centre, mednarodno uveljavljenem centru za digitalizacijo, s poudarkom na izgradnji infrastrukture in pridobivanju veščin za upravljanje z raziskovalnimi podatki. Preden se je pridružil Univerzi v Edinburgu, je deloval kot tehnološki ocenjevalec in mentor/predavatelj na Inštitutu za tehnološke in informacijske znanosti na Univerzi v Glasgowu. Ukvarja se z načrtovanjem upravljanja podatkov, je zunanji strokovni ocenjevalec projektov Evropske komisije za upravljanje s podatki, član odbora Digital Preservation Coalition's Communications and Advocacy in član Inštituta za trajnostni razvoj programske opreme.
- Prof. dr. Gregor Majdič je profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in se ukvarja z raziskavami s področja molekularne nevroendokrinologije (delovanje genov in hormonov, predvsem v povezavi z možgani). Prof. dr. Gregor Majdič je avtor številnih člankov, ki so bili citirani več kot 1500-krat. Trenutno je vodja Centra za genomiko živali pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani, strokovni direktor podjetja Animacel in predsednik Komisije Univerze v Ljubljani za raziskovalno in razvojno delo.
- Dr. Matevž Rudolf je diplomiral na Oddelku za sociologijo in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 doktoriral s tezo o sodobni filmski adaptaciji v slovenski kinematografiji. Zaposlen je bil založbi UMco, kjer je delal kot glavni urednik revije Premiera. Od leta 2010 je vodja Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Mag. Eva Vrbnjak je magistrirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je članica uredništva revije Bukla, sodelavka Delovih Književnih listov, članica uredništva kulturnega 14-dnevnika Pogledi, izvršna urednica spletne strani pogledi.si, urednica pri Založbi Goga in urednica spletnega portala eRast. Od oktobra 2017 je samostojna strokovna sodelavka Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- doc. dr. Darja Fišer je predstojnica katedre za leksikologijo, terminologijo in jezikovne tehnologije na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter znanstvena sodelavka na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Poučuje predmete, vezane na korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije. Raziskovalno se trenutno ukvarja predvsem z računalniško posredovano komunikacijo in leksikalno semantiko z uporabo korpusnega jezikoslovja in procesiranja naravnega jezika. Je predsednica Slovenskega društva za jezikovne tehnologije, vodja usmerjevalnega odbora FoLLI za največjo evropsko poletno šolo jezika, logike in računalništva ESSLLI in direktorica za področje uporabnikov pri evropski raziskovalni infrastrukturi za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.
- Mag. Irena Vipavc Brvar je od leta 2002 zaposlena v Arhivu družboslovnih podatkov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Njena primarna naloga je delo z raziskovalci (dajalci podatkov in uporabniki podatkov). Pripravila in vodila je številne delavnice s področja načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki, kakovosti raziskovalnih podatkov, rabe domačih in mednarodnih podatkovnih katalogov in drugo. Sodeluje pri večjih mednarodnih projektih (npr. SERSCIDA in Data Seal of Approval za evropske podatkovne arhive članice združenja CESSDA).
- Asist. dr. Sonja Bezjak je v Arhivu družboslovnih podatkov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, zaposlena od leta 2012. Primarno se ukvarja s tematiko, povezano z odprtimi podatki. Sodeluje pri pripravi in izvajanju delavnic s področja odprtih podatkov in se ukvarja s temami povezanimi s politikami odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, citiranjem podatkov, podatkovnimi revijami, načrti ravnanja s podatki in drugo. Poleg tega v ADP aktivno sodeluje pri izobraževanjih in usposabljanjih uporabnikov in dajalcev raziskovalnih podatkov.
- Dr. Meta Dobnikar je bila več kot 20 let visokošolska predavateljica in raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je predstojnica Katedre za mineralogijo in petrologijo, dve leti pa je tudi vodila Oddelek za geologijo. Leta 2009 se je zaposlila kot vodja Sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Od leta 2013 je zaposlena na Sektorju za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS, od julija 2015 je vodja tega sektorja.
- Prof. dr. József Györkös, je od leta 2014 direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Do imenovanja je bil zaposlen kot redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Med leti 2001 in 2004 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za informacijsko družbo, kasneje med novembrom 2008 in junijem 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Januarja leta 2013 je bil na podlagi razpisa Evropske komisije imenovan za člana in nato izvoljen za predsednika Svetovalnega foruma CONNECT za raziskave in inovacije na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij. Je član nacionalne skupine za odprti dostop Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.
- Dr. Damjan Popič je asistent na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje predmete, povezane z metodologijo in uporabo informacijske tehnologije pri prevajanju in raziskovanju. Njegovi raziskovalni interesi so jezikovna tehnologija, korpusno jezikoslovje, leksikografija, računalniško posredovana komunikacija in jezikovna standardizacija. Pred zaposlitvijo na Filozofski fakulteti je bil zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Avtorja fotografij: Jure Preglau, Matevž Rudolf
ODZIVI:
