Prof. dr. Marko Uršič, govor ob podelitvi Prešernovih nagrad FF, 10. decembra 2004

Dragi Prešernovi nagrajenci in nagrajenke, spoštovani mentorji in mentorice, spoštovani gospod dekan, dragi gostje!

Diplomsko delo je plod dolgoletnih študijskih in zdaj že tudi raziskovalnih prizadevanj, delo, s katerim vstopate, dragi mladi kolegi in kolegice, v veličastni in starodavni ter obenem vselej novi hram znanosti.

Največkrat je diploma naše prvo obsežnejše raziskovalno delo, v katerem je zbrano znanje, ki smo ga pridobili od začetnih let osnovne šole do zadnjega letnika univerze.

Prostranost, raznolikost in zapletenost velikega labirinta znanosti, v katerem moramo nenehno uporabljati kompas razuma, da ne zaidemo, nam pri snovanju diplome vzbudijo željo, da bi vanjo vključili čimveč pridobljenega znanja in seveda tudi lastnih misli, čimveč in čimbolje, najrajši kar vse, česar smo se doslej naučili in kar smo sami spoznali.

Toda, kot vsi vemo, se je treba v raziskovanju in ustvarjanju tudi omejiti, treba se je ustrezno usmeriti pri oblikovanju misli in novih spoznanj. Nekaterim se to posreči bolj, drugim manj, gotovo pa so za nastanek odličnih diplomskih del zaslužni tudi mentorji, saj ravno prijateljsko in ustvarjalno sodelovanje med generacijami vodi znanost, umetnost in nasploh kulturo naprej – iz roda v rod duh išče pot, kot je zapisal Oton Župančič v spomin Francetu Prešernu.

V vseh zgodovinskih obdobjih se je iskanje novega, ki je vselej povezano s premagovanjem ovir in duševnimi napori, soočalo tudi z različnimi težavami, ki ne izhajajo iz same narave raziskovanja, ampak iz vsakokratnih zgodovinskih okoliščin. Na začetku novega veka je mnogim doslednim iskalcem resnice grozila smrt na grmadi in nekateri so zaradi svoje resnicoljubnosti tudi zgoreli v plamenih. Pozneje je nastopilo obdobje razsvetljenstva, ki je bilo tako rekoč zlata dobe moderne znanosti, vendar so se tudi v tem obdobju skrivale pasti za iščočega duha, predvsem nekritični pozitivizem in zavračanje vsega, kar ni neposredno izkustveno preverljivo. V naši  nedavni preteklosti so se starim ideološkim predsodkom in zaporam pridružili še novi, ki so v totalitarnih režimih minulega stoletja omejevali in preprečevali iskanje resnice, zlasti na področju družboslovja.

Dandanes, ko živimo v demokraciji, pogosto slišimo, da za raziskovalno delo primanjkuje predvsem denarja. To seveda v splošnem drži, čeprav se mi zdi, da raziskovalnega denarja ne bi bilo nikoli dovolj, tudi če bi ga bilo na razpolago sedemkrat več, kot ga je. Materialna sredstva so za uspešno, predvsem pa humano in etično raziskovanje zgolj nujni, ne pa že tudi zadostni pogoj. V naši na videz brezmejni svobodi raziskovanja in razkrivanja sveta, v katerem živimo, prežijo nove pasti, ki so v marsičem morda še hujše od nekdanjih. Zato naj naš raziskovalni etos vselej sledi Kantovemu kategoričnemu imperativu, ki v eni izmed različic pravi, naj bo načelo tvojega delovanja vselej takšno, da bi lahko postalo splošni zakon, pravičen za vse ljudi. In če se kot filozof navežem še na eno dragoceno staro misel, na Heraklitov izrek Logos je vsemu skupen –  bi rad poudaril, da ne smemo pozabiti prav te celote Besede, Uma in Duha, tudi takrat, ko se vsak v svoji stroki poglabljamo v še tako specialistična vprašanja in probleme.

Dragi mladi kolegi in kolegice, odbor za podelitev Prešernovih nagrad Filozofske fakultete za leto 2004 je izmed 52 predloženih izbral 20 del, kolikor jih po pravilniku lahko nagradimo. Naj ob tej priložnosti povem, da bi tudi večina tistih del, ki niso prišla v ta izbor, zaslužila nagrado, vsekakor pa pohvalo. Upoštevali smo kriterije, ki so navedeni v pravilniku, tj. kvaliteto, inovativnost, zahtevnost itd., pozorni pa smo bili tudi na etično občutljivost in humanistično relevantnost izbranih del, saj smo prepričani, da je za sedanjost in prihodnost naše fakultete še posebno pomembno upoštevanje in razvijanje humanističnega etosa.

V imenu komisije za študentske Prešernove nagrade FF čestitam vsem nagrajencem in nagrajenkam ter vam želim veliko uspehov v prihodnjem raziskovalnem in strokovnem delu.